PRIPRAVILI:
DR. LUCIJA ?OK
DR. ANDREJ BRODNIK NATA?A VRANE? TATJANA MIKELI?
INFORMACIJE O S K U P N I H PROGR AMIH NA UP
UNIVERZA NA PRIMORSKEM KOPER 2006
I N F O R M A C I J E O S K U P N I H P R O G R A M I H N A U P
INFORMACIJE
O S K U P N I H
PROGR AMIH
NA UP
PRIPRAVILI:
DR. LUCIJA ?OK
DR. ANDREJ BRODNIK
NATA?A VRANE?
TATJANA MIKELI?
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
KOPER 2006
tudi na podro?ju izobra?evanja vse bolj uveljavlja zavest o nujnosti povezovanja in primerljivosti, o pomenu sku-pnega in strpnega iskanja odgovorov, ki presegajo ozke lokalne ali celo nacionalne okvire in so naravnani k vsa-kemu posamezniku in njegovi neponovljivi in enkratni samobitnosti. Raziskovalne mre?e na univerzah in med univerzami, med univerzami in in?tituti, mre?e odli?nosti temeljnega in uporabnega raziskovanja postajajo vse bolj pomembni dejavniki razvoja posameznih okolij.
Tudi skupni ?tudijski programi (joint studies ) so odgo-vor izzivom mednarodnega trga znanja, ki se oblikuje v povezovanju sredi??, kjer to znanje nastaja in se odziva na potrebe po uskladitvi izobra?evalne ponudbe na znanju temelje?e dru?be. Evropsko visoko ?olstvo se z Bolonjsko usmeritvijo soo?a s konkuren?nostjo dose?kov, se podre-ja primerljivosti dose?enih kompetenc diplomantov in omogo?a razvidnost kakovosti ?tudija.
Skupni ?tudijski programi poleg tega, da ponujajo ?tu-dentom ve?jo izbirnost vsebin, mobilnost u?iteljev in ?tu-dentov, ki se med ?tudijem vklju?ujejo v nova akademska okolja, tudi jam?ijo ve?jo kvaliteto ?tudija, saj posamezna univerza vklju?uje v ?tudijski program najbolj?e u?itelje in izvirne vsebine. Cilji skupnih ?tudijskih programov so si na evropskih univerzah precej podobni: spodbujajo naj ?im bolj kvalitetno ?tudijsko ponudbo, povezujejo naj evropske pa tudi druge univerze v akademsko skupnost, ob povezovanju odli?nosti naj nastajajo nova znanja za nove poklice, spodbujajo naj medkulturni dialog in po-vezujejo naj u?itelje in ?tudente v dru?bo znanja in miro-ljubne koeksistence.
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP
8
Smernice in navodila za oblikovanje skupnih ?tudij-skih programov Univerze na Primorskem bodo v pomo? tako posameznim visoko?olskim u?iteljem, ki se izzivu sodelovanja s kolegi v tujini ne morejo upreti, kot ?lani-cam univerze, ki svojim u?iteljem in raziskovalcem posa-meznega podro?ja nudijo strokovno in pravno pomo? pri oblikovanju skupnih ?tudijskih programov.
Vsakemu med vami, ki se bo odlo?il, da se pridru?i skupini oblikovalcev skupnih ?tudijskih programov, ?e-lim veliko uspeha in strokovnih potrditev.Dr. Lucija ?ok, rektorica
9
Nagovor rektorice
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP
12Gradivo je pripravljeno na podlagi najpomembnej?ih dokumentov in raziskav, ki jih je v zadnjih letih opravila predvsem Zveza evropskih univerz (European University Association – EUA )1. Referen?ni model za usmeritve, kako oblikovati skupne ?tudijske programe, pa je tudi razpis Erasmus Mundus European Master in rezultati evalvacije prijavljenih ?tudijskih programov. V gradivu so oprede-ljeni temeljni pojmi, opisane zna?ilnosti, podane pravne podlage za oblikovanje in izvajanje ?tudijskih programov v RS ter opredeljen postopek akreditacije na ravni UP. Skupni programi se seveda ves ?as preu?ujejo, zato je ta kratka predstavitev le izhodi??e za nadaljnje preu?evanje dobrih praks, na podlagi katerih bomo lahko dopolnje-vali in izbolj?evali postopke za pripravo, akreditacijo in izvajanje skupnih programov.
Ker so tako prednosti kakor tudi zaznane ovire sku-pnih programov bolj izrazite pri programih, ki vklju?ujejo tuje partnerje, so v tem gradivu namenoma izpostavljeni prav ti. Skupni programi se lahko, v skladu s slovensko visoko?olsko zakonodajo, oblikujejo tudi v sodelovanju med slovenskimi visoko?olskimi zavodi. Zdi se, da je ta mo?nost morda bolj zanimiva za dr?ave z ve? specializi-ranimi univerzami, ki se na tak na?in lahko povezujejo v pripravi interdisciplinarnih ?tudijskih programov.
Preden preidemo k pregledu najpomembnej?ih doku-mentov, bi ?eleli posebej poudariti, da so skupni programi z vidika oblikovanja, akreditacije in izvajanja zahtevnej?i od ?obi?ajnih? programov, ne glede na to, pa jih institucije podpirajo, saj ob kakovostni izvedbi prina?ajo visoko do-1 Glej citirane vire v nadaljevanju.
13
Skupni programi in bolonjski proces
dano vrednost v visoko?olski prostor. Temeljna vodila pri na?rtovanju skupnih programov naj bodo inovativnost v iskanju sprejemljivih re?itev za vsebinsko in izvedbeno ka-kovosten program, preu?evanje in upo?tevanje primerov dobre prakse, ki so jih razvile ?tevilne akademske mre?e, skrbno na?rtovanje izvedbe ter odgovoren odnos do ?tu-dentov. Vse navedeno moramo sicer upo?tevati pri vseh ?tudijskih programih, zaradi zna?ilnosti skupnih progra-mov in ob zavedanju potencialnih ovir pri njihovem obli-kovanju in izvajanju, pa je treba omenjena temeljna na?ela tu prav posebej poudariti.
3 S KUPNI PROGRAMI IN BOLONJSKI PROCES
3.1 Najpomembnej?i mednarodni dokumenti, raziskave
in pobude
Skupni ?tudijski programi so v evropskem visoko?ol-skem prostoru prepoznani kot inovativni instrumenti, ki omogo?ajo in spodbujajo medinstuicionalno sodelovanje v EU in s tem bistveno prispevajo k oblikovanju skupnega evropskega visoko?olskega prostora (European H igher Education Area – EHEA).
Z ozirom na zna?ilnosti skupnih programov, je zani-manje za skupne programe in visoka pri?akovanja, ki spremljajo njihovo implementacijo v evropski visoko?ol-ski prostor, razumljivo. Skupni programi dejansko lahko pospe?ijo uresni?evanje ve?ine ali kar vseh desetih bo-lonjskih ciljev. Ti so:
1. zagotavljanje kakovosti visokega ?olstva;
2. sprejetje dvo- oziroma tristopenjskega sistema ?tudija;
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP 14 3. pospe?evanje mobilnosti ?tudentov, akademskega in administrativnega osebja;
4. vzpostavitev evropskega kreditnega sistema (ECTS) za vrednotenje ?tudijskih obveznosti;
5. priznavanje stopenj: sprejem sistema prepoznavnih in primerljivih stopenj;
6. dejavna udele?ba visoko?olskih zavodov, u?iteljev in ?tudentov v bolonjskem procesu in sodelovanje ?tuden-tov pri upravljanju visokega ?olstva;
7. pospe?evanje evropske razse?nosti v visokem ?ol-stvu;
8. pospe?evanje privla?nosti evropskega visoko?olske-ga prostora;
9. vse?ivljenjsko u?enje;
10. evropski visoko?olski prostor in evropski razisko-valni prostor prestavljata dva stebra na znanju temelje?e dru?be.
Ker je temeljni cilj vseevropskega bolonjskega procesa, za?etega leta 1999 v Bologni 2 (ob upo?tevanju dokumenta M agna Charta Universitatum iz leta 1988), oblikovanje EH EA (in ERA), so skupni ?integrirani? programi, ki lah-ko tak prostor neposredno ustvarjajo, za bolonjski pro-ces zelo pomembni. Dokumenta, ki v okviru bolonjskega procesa eksplicitno omenjata skupne ?tudijske programe sta Pra?ki (2001) in Berlinski (2003) komunike, ovire pri
2 M agna Charta Universitatum in komunikeji z uradnih bolon-jskih ministrskih sre?anj so dostopni na spletnih straneh Ministrstva za visoko ?olstvo, znanost in tehnologijo (https://www.doczj.com/doc/4f1900630.html,.si/index.php?id=455#499).
15
Skupni programi in bolonjski proces priznavanju skupnih diplom pa so bile ena od tem tudi na ministrskem sre?anju v Bergnu (2005).
V nadaljevanju predstavljamo kratek pregled temeljnih gradiv (raziskav), ki smo jih preu?ili in so podlaga za pri-pravo tega besedila. Pri tem bi ?eleli opozoriti, da je ob na-vedenih temeljnih dokumentih ?e veliko razli?nih pobud in pilotskih projektov, ki tukaj niso omenjeni.
Kot smo ?e zapisali, so najbolj sistemati?ne ?tudije sku-pnih programov opravljene pod okriljem EUA; dostopne so na spletni strani EUA.3 Prva ?tudija, Survey on Master Degrees and Joint Degrees in Europe , je iz?la leta 2002; skupnim programom je namenjen drugi del ?tudije. ?e v istem letu je EUA za?ela s projektom Joint M asters Pro-ject , ki je potekal med letoma 2002 in 2004. V projekt je bilo vklju?enih ve? kot 100 univerz, povezanih v 11 mre?. Ob zaklju?ku projekta leta 2004 je iz?lo obse?no poro?i-lo Developing Joint Masters Programmes for Europe,4 ki je pokazalo tudi, da bi bilo za te programe nujno vzpo-staviti druga?en sistem zagotavljanja kakovosti, ki bo bolj evropski oziroma manj odvisen od raznolikih nacional-nih praks. Tako je leta 2006 iz?la nova (in zelo uporabna) ?tudija EUA Guidelines for Quality Enhancement in Euro-pean Joint Master Programmes .
Med dokumenti o razvoju skupnih programov so po-membna ?e priporo?ila dveh uradnih mednarodnih ?bo-lonjskih? seminarjev v Stockholmu na ?vedskem maja
3 Gl. http://www.eua.be/eua/en/projects_joint_key.jspx.
4 V okviru projekta je bilo opravljenih tudi ve? vmesnih poro?il, ki jih ne navajamo, saj kon?no poro?ilo povzema vse bistvene ugotovi-tve. Gl. http://www.eua.be/eua/en/projects_joint_activities.jspx.
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP 162002 in Mantovi v Italiji aprila 2003 ter delavnica Sku-pne stopnje – nadaljnji razvoj , ki je potekala maja 2004 v Stockholmu. Tudi ti dokumenti so dostopni na spletni strani EUA (glej opombo 3).
Prav tako bi omenili projekt Tuning Educational Struc-tures in Europe,5 ki je potekal v okviru programa Socra-tes, v obdobju 2000–2004; v projektu Tuning je sodelovala tudi Slovenija. Rezultat projekta je med drugim model za oblikovanje in izvajanje programa, ki je uporaben tudi za skupne programe.
Z vidika priznavanja skupnih stopenj so pomembna Priporo?ila o priznavanju skupnih stopenj (Recommen-dation on the Recognition of Joint Degrees), sprejeta v okviru Sveta Evrope in Unesca junija 2004 kot dopolnilno besedilo h Konvenciji o priznavanju visoko?olskih kvali-fikacij v evropski regiji (Convention on the Recognition of Qualifications concerning Higher Education in the Euro-pean Region) iz leta 1997, bolj znani kot (in v nadaljnjem besedilu) Lizbonska konvencija.6 Sestavni del priporo?il so pojasnila (Explanatory M emorandum to the Recom-mendation on the Recognition of Joint Degrees ).
5 Projekt je potekal v letih 2000–2004 (v dveh fazah), sedaj pa je podalj?an ?e do leta 200
6 (tretja faza projekta). Gl. https://www.doczj.com/doc/4f1900630.html,/tuningeu/.
6 Konvencijo o priznavanju visoko?olskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) in dopolnilna besedila h Konvenciji so dostopna na naslovu www.coe.int/T/DG4/H igherEducation/Recog-nition/LRC_en.asp. Republika Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1999. Zakon o ratifikaciji Konvencije (Ur. l. RS, ?t. 14/99). Gl. https://www.doczj.com/doc/4f1900630.html,.si/fileadmin/https://www.doczj.com/doc/4f1900630.html,.si/pageuploads/doc/doku-menti_visokosolstvo/zakonodaja_VS/konv_prizn_ERegiji.pdf.
17
Skupni programi in bolonjski proces Glede na dejstvo, da finan?ne omejitve predstavljajo eno pomembnej?ih ovir za kakovostno oblikovanje in izvajanje skupnih programov (glej tudi 2.4), je k razvoju skupnih programov pomembno prispeval tudi program sodelovanja in mobilnosti Erasmus M undus European Master.7 ?e tretja generacija magistrskih programov je z doslej finan?no podprtimi 47 programi razprla ne le evropsko, pa? pa tudi svetovno razse?nost sodelovanja v visoko?olskem izobra?evanju. Program Erasmus Mundus European Master je namenjen financiranju mobilnosti ?tudentov in u?iteljev ter prispeva k izvajanju inovativnih magisterijev z dodano evropsko vrednostjo.8
Za zaklju?ek bi opozorili ?e na katalog obstoje?ih evropskih magistrskih skupnih ?tudijskih programov (European Joint Masters Catalogue 9), ki ga je vzpostavila EUA v letu 2005. Namenjen je vsem, ki i??ejo partnerje ali le informacije o skupnih programih.
3.2 Opredelitev temeljnih pojmov
Na podro?ju terminologije za skupne programe je ?e vedno precej nejasnosti: za joint degrees ?e vedno ne ob-7 Gl. http://ec.europa.eu/education/programmes/mundus/index_en.html.
8 Sicer Erasmus Mundus postavlja nekatere omejitve: financiranje je namenjeno le ?tudentom in profesorjem iz tretjih dr?av (vse dr?ave razen EU, EEA-EFTA in dr?ave kandidatke).
9 Evropski katalog skupnih magistrskih programov (European Jo-int Masters Catalogue ) vklju?uje magistrske skupne programe, ki jih izvajata dve ali ve? univerz iz razli?nih dr?av. Programe je mogo?e iskati po treh merilih: dr?ava, discipline in jezik pou?evanja. Gl. eua.be/eua/jsp/en/client/Joint_Masters_Catalogue.jsp
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP
18
staja enotna in nedvoumna definicija, poleg tega pa je za iste ?pojave? v uporabi ve? razli?nih izrazov , npr. skupna diploma (joint diploma ), dvojna diploma (double degree ), skupni ?tudijski program (joint study programme ), dvojni program (double study programme ), integriran ?tudijski program (integrated study programme ).
Ne glede na navedene nedore?enosti pa je bilo v razi-skavah in razpravah o skupnih programih v zadnjih letih dose?eno soglasje o uporabi navedenih izrazov. Tako ?e omenjena raziskava EUA Survey on Master Degrees and Joint Degrees in Europe , ki jo navajajo tudi kon?no poro-?ilo o projektu EUA Joint Master Project in pojasnila k Pri-poro?ilom o priznavanju skupnih stopenj, pojasnjuje, da ima lahko skupni program nekatere ali vse od naslednjih zna?ilnosti :
– program skupaj razvijeta in/ali odobrita dve ali ve? sodelujo?ih institucij;
– ?tudenti vsake sodelujo?e institucije fizi?no sodeluje-jo v ?tudijskem programu drugih sodelujo?ih institucij (ni pa nujno, da ?tudirajo v vseh sodelujo?ih institucijah);– navzo?nost ?tudentov na sodelujo?ih institucijah naj bi tvorila bistveni del programa;
– obdobja ?tudija in izpiti, opravljeni v sodelujo?ih in-stitucijah, se priznavajo v celoti in samodejno;
– sodelujo?e institucije skupaj pripravijo ?tudijski program in sodelujejo pri vpisu in izpitih. Poleg tega bi bilo treba zaposlene v sodelujo?ih visoko?olskih zavodih spodbujati, da bi pou?evali v drugih zavodih, ki prispeva-jo k skupnemu programu;
19
Skupni programi in bolonjski proces – po koncu celotnega programa ?tudenti bodisi prido-bijo nacionalno diplomo vsake sodelujo?e institucije ali organa, pristojnega za podeljevanje, bodisi diplomo (obi-?ajno neuradno ?spri?evalo? ali ?potrdilo?), ki jo sodelujo-?e institucije podelijo skupaj.
Poleg zgoraj navedenih splo?nih zna?ilnosti skupnih programov, je z vidika terminologije pomembno ?e razli-kovanje med skupnimi in dvojnimi programi. ?e bolonj-ski seminar v Stockholmu maja 2002 je opredelil nekatera merila za skupne programe in poskusil lo?iti med skupni-mi programi/stopnjami (joint degrees ) in dvojnimi pro-grami/stopnjami (double degrees ) zlasti z vidika njihovih kurikularnih ciljev in organizacijskih modelov. V literatu-ri zasledimo naslednje opredelitve omenjenih razlik med programoma/stopnjama:
– dvojni program/stopnja (double degree ) predstavlja ?kvalifikacijo, ki temelji na dveh, skupaj ali vzporedno oblikovanih ?tudijskih programih (vsak od njiju v drugem nacionalnem ali vsaj institucionalnem okolju); programa sta bolj ali manj tesno povezana in izvajata ju povezani ustanovi v tesnem sodelovanju, ?tudent pa prejme po do-kon?anju ?tudija dve nacionalni diplomi.?10 Analogno se uporablja tudi izraz multiple degrees ;
– skupni program/stopnja (joint degree ) predstavlja kvalifikacijo, ki temelji na ?tudijskem programu, ki ga sku-paj oblikujeta in izvajata dve ali ve? partnerskih instituci-ij. Gre za integriran ?tudijski program (integrated study
10 Posodobitev ?tudijskih programov na UL PEF – projekt ESS 2005–2006, str. 2. Gl.: http://www.pef.uni-lj.si/strani/bologna/dokumenti/zgaga-skupne_diplome-elaborat-ess.pdf.
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP
20programme ), saj partnerice skupaj oblikujejo in izvajajo kurikulum.
Skupni programi se razlikujejo tudi po obliki in na?i-nu izdajanja diplomske listine po zaklju?enem skupnem programu. V skladu s Priporo?ili o priznavanju skupnih stopenj lahko diplomant skupnega ?tudijskega programa pridobi:
– skupno diplomo (a joint diploma ) poleg ene ali ve? nacionalnih diplom;
– (pravo) skupno diplomo (a joint diploma ), ki jo izda-jo visoko?olski zavodi, ki ponujajo skupni ?tudijski pro-gram, ne da bi bila hkrati izdana nacionalna diploma;
– eno ali ve? nacionalnih diplom (national diplomas ), ki se uradno izdajo kot edino potrdilo o tej skupni kvali-fikaciji.11
Cilj EHEA naj bi bili ?pravi? (generi?ni, integrirani) sku-pni programi (joint degrees ), ki jih institucije oblikujejo in izvajajo v tesnem sodelovanju in po katerih diplomanti pridobijo skupno diplomo. Prav tak?ni skupni programi namre? prina?ajo resni?ne prednosti in s tem dodano vrednost v skupni evropski visoko?olski prostor, seveda ob predpostavki, da so kakovostno izvedeni (glej tudi po-glavje 2.3).
Slovenska visoko?olska zakonodaja (33.b ?len ZViS) uporablja za tovrstne programe le en izraz – skupni pro-gram in pomeni program z (nekaj ali vsemi) zgoraj nave-denimi zna?ilnostmi na 1., 2. ali 3. stopnji ?tudija.
11 Za ve? informacij o diplomskih listinah glej Survey on Master De-grees and Joint Degrees in Europe (str. 35–36): http://www.eua.be/eua/jsp/en/upload/Survey_Master_Joint_degrees_en.1068806054837.pdf.
21
Skupni programi in bolonjski proces
3.3 Prednosti skupnih programov
Skupni ?tudijski programi imajo nekaj prednosti pred ?obi?ajnimi? ?tudijskimi programi, torej ?tudijskimi pro-grami, ki so oblikovani in sprejeti v okviru enega insti-tucionalnega okolja. Prednosti lahko opazujemo z vidika ?tudenta, zaposlenih na sodelujo?ih institucijah, z institu-cionalnega vidika ter ?ir?ega dru?benega okolja, vse na-vedeno pa pomeni napredek tudi z vidika nastajajo?ega evropskega visoko?olskega in raziskovalnega prostora (EHEA, ERA).
V dostopni literaturi so najbolj pogosto navedene na-slednje prednosti skupnih ?tudijskih programov:
– Pove?evanje mobilnosti : skupni ?tudijski programi pove?ujejo mobilnost ?tudentov in zaposlenih, zlasti vi-soko?olskih u?iteljev/sodelavcev in raziskovalcev, pa tudi administrativnega osebja.
– ?tudenti : pri ve?ini raziskav je to kar najbolj pomem-ben vidik skupnih programov. Skupni programi posta-vljajo ?tudente v u?ne situacije, ki zahtevajo pro?nost in prilagodljivost, ve?jo odprtost do evropske razli?nosti (kulturne, jezikovne in socialne izku?nje), hkrati pa po-menijo prilo?nost za izbolj?anje znanja jezikov in nasploh bolj ustvarjalne metode u?enja kot jih ponujajo tradicio-nalna ?tudijska okolja. Z vsem navedenim se izbolj?ajo kompetence diplomanta in s tem tudi njegova zaposljivost v ?ir?em evropskem in mednarodnem prostoru. Zaposlji-vost se pove?a tudi zaradi mo?nosti priznavanja diplome v ve? dr?avah hkrati. Ta vidik skupnih programov je sicer trenutno ?e vpra?ljiv oziroma v fazi preu?evanja, bo pa v prihodnosti, so?asno z oblikovanjem EH EA, prej ali slej
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP 22ustrezno re?en. K temu prispeva tudi uvajanje priloge k diplomi ter dokument Europass.
– Zaposleni : skupni program pomeni prilo?nost za spo-znavanje razli?nih visoko?olskih sistemov in akademskih okolij (tradicij), primerov dobre prakse v visoko?olskem delu in s tem mo?nosti za u?enje in kakovostno spremi-njanje lastnih praks (vsebine ?tudijskih programov, me-tode pou?evanja ipd.). Prav tako spodbuja sinergijo med raziskovalnimi mre?ami.
– Institucija : skupni program daje visoko?olskim zavo-dom mo?nost za tesno medsebojno sodelovanje na izo-bra?evalnem in raziskovalnem podro?ju. To lahko pove?a akademsko kriti?no maso in zagotovi ?irok spekter kom-petenc in virov, ki sicer niso na razpolago posami?nemu visoko?olskemu zavodu oziroma instituciji. Izmenjava iz-ku?enj in dobre prakse pa lahko prispeva tudi k uvajanju novih praks na podro?ju organiziranosti in upravljanja univerz (in njenih ?lanic), med drugim tudi z uvajanjem primerljivega sistema kakovosti. Skupni programi zagoto-vo mo?no prispevajo tudi k mednarodni prepoznavnosti institucije in s tem k mo?nostim za pridobivanje novih ?tudentov.
– Delodajalci in ?ir?e okolje, v katerem deluje univer-za : vse, kar smo ?e zapisali kot prednosti za ?tudente in visoko?olske institucije, so prav gotovo prednosti tudi za delodajalce in ?ir?o dru?bo, saj diplomanti z opisanimi zmo?nostmi in v mednarodni prostor odprto visoko ?ol-stvo prispevajo h gospodarskemu in kulturnemu razvoju dr?ave oziroma okolja, v katerem delujejo.
23
Skupni programi in bolonjski proces – Evropski visoko?olski (EHEA) in raziskovalni (ERA) prostor : zaradi ?e navedenih prednosti so skupni progra-mi pomemben instrument pri ustvarjanju EHEA in ERA. Prispevajo k ve?ji preglednosti in primerljivosti ?tudijskih programov evropskih univerz ter krepijo evropsko raz-se?nost ?tudijskih programov. Podpirajo pravzaprav vse bolonjske cilje, zlasti pa preglednost in pribli?evanje ?tu-dijskih struktur, mobilnost, priznavanje, zaposljivost in evropsko razse?nost v visokem ?olstvu (tudi ?evropsko? dr?avljanstvo). V raziskavah zasledimo tudi jasno izra?e-na pri?akovanja, da bodo prav skupni programi pospe?ili oblikovanje primerljivih standardov za zagotavljanje ka-kovosti na ravni EU. Prav tako je ve?krat poudarjena zani-mivost teh programov za ?tudente iz dr?av, ki niso ?lanice EU ter za tiste kategorije ?tudentov iz dr?av ?lanic EU, ki sedaj odhajajo na ?tudij izven Evrope. Pri?akuje se torej, da bodo skupni programi bistveno pove?ali privla?nost in konkuren?nost evropskega visoko?olskega prostora.
3.4 Zaznane ovire pri pripravi skupnih programov
Ob navedenih prednostih skupnih ?tudijskih progra-mov pa ne gre zanemariti tudi potencialnih ovir za kako-vostno izvedbo skupnih programov. Prej omenjene pred-nosti prina?a skupni program le, ?e sta njegova priprava in izvajanje skrbno na?rtovana ter se sodelujo?e instituci-je v polni meri zavedajo tudi mo?nih ovir.
V ?e omenjenih raziskavah o skupnih ?tudijskih pro-gramih so v tem smislu omenjeni zlasti naslednji vidiki skupnih ?tudijskih programov:
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP 24– Izdajanje in priznavanje skupnih diplom predsta-vljata eno ve?jih ovir v uvajanju skupnih programov. Liz-bonska konvencija iz leta 1997, temeljni (in edini) med-narodni pravni akt, ki obravnava podro?je priznavanja visoko?olskih kvalifikacij v evropski regiji, s formalno-pravnega vidika pokriva le visoko?olske kvalifikacije, ki pripadajo nacionalnemu visoko?olskemu sistemu podpi-snic. Zato so bila leta 2004, kot dopolnilo k Lizbonski kon-venciji, sprejeta ?e omenjena Priporo?ila o priznavanju skupnih stopenj (Priporo?ila),12 ki so namenjena izbolj?a-nju priznavanja skupnih diplom. Temeljni poudarki Pri-poro?il so: dr?ave podpisnice Lizbonske konvencije naj pregledajo veljavno nacionalno zakonodajo in odstranijo formalno-pravne ovire za priznavanje skupnih stopenj; skupne stopnje naj bi bile priznane vsaj tako ugodno, ka-kor druge kvalifikacije; priznanje je lahko zavrnjeno le v primeru, ?e je mogo?e dokazati, da obstaja znatna razli-ka (a substantial difference ) med kvalifikacijo, za katero se zahteva priznanje, in primerljivo kvalifikacijo v nacio-nalnem visoko?olskem sistemu dr?ave, v kateri naj bi bila kvalifikacija priznana; ovira pri priznavanju je lahko ne-jasen sistem zagotavljanja kakovosti v eni od dr?av, vklju-?enih v konzorcij; diplomantu je treba zagotoviti prilogo k diplomi. Ne glede na sprejeta Priporo?ila, tudi danes v ve?ini dr?av podpisnic Lizbonske konvencije ?e vedno ni mogo?e izdati skupne diplome (izjemi sta Velika Britanija in Italija), prav tako je ote?eno njeno priznavanje. Zakono-daja v RS od leta 2004 (novela Zakona o visokem ?olstvu
12 Glej opombo 6.
25
Skupni programi in bolonjski proces iz leta 200413) omogo?a pripravo skupnih programov in izdajo skupnih diplom (glej poglavje 3).
– Financiranje priprave, razvoja in izvajanja (vzdr?e-vanja) skupnega ?tudijskega programa : ta vidik je izpo-stavljen v vseh navedenih raziskavah o skupnih ?tudijskih programih. V tem trenutku je financiranje skupnih ?tudij-skih programov neustrezno urejeno. Finan?na sredstva za oblikovanje in izvajanje skupnih programov univerze pri-dobivajo iz razli?nih virov (nacionalni, lokalni, EU), sred-stva pa so locirana na specifi?ne aktivnosti. V nasprotju s sedanjim na?inom, izku?nje ka?ejo, da bi bilo te programe najbolj smiselno financirati na ravni mre? (konzorcijev). Skupni ?tudijski programi so v primerjavi z ?obi?ajni-mi? programi precej dra?ji. To velja tako za sam proces priprave, kakor tudi za izvajanje programa, ?e zlasti, ?e se posku?amo pribli?ati generi?nim (?pravim?) skupnim programom (skupna priprava integriranega kurikuluma), kjer so nujna redna organizirana sre?anja med zaposle-nimi sodelujo?ih institucij, kar seveda pove?a stro?ke priprave programa (potovanja, bivanje itd). Zaradi neu-streznega financiranja prihaja do nesorazmernosti tudi v samih mre?ah (med partnericami). Te so namre? razli?no finan?no mo?ne, zato so razli?na tudi sredstva, ki jih vla-gajo v izvedbo (finance, ?love?ki viri, zavzetost). Na splo-?no pa raziskave ka?ejo, da se bolje razvija tisti ?element? programa, ki je stabilno financiran (v tem trenutku npr. mobilnost).
13 Zakon o visokem ?olstvu, ki je stopil v veljavo 11. 6. 2004 (Ur. l. RS, ?t. 100/04). Dostopen je na naslovu https://www.doczj.com/doc/4f1900630.html,.si/index.php?id=336.
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP
26Poseben vidik so ?olnine. Ker je visoko ?olstvo v dr?a-vah EU financirano zelo razli?no, nastopijo te?ave: za ?tu-dij v istem programu obi?ajno pla?ujejo ?tudenti razli?nih dr?av razli?no ?olnino, kar posebej prizadene ?tudente, ki izhajajo iz socialno in ekonomsko ?ibkej?ih okolij, z vidika EU pa ?tudente JV in V Evrope (stro?ki potovanj, stro?ki bivanja so pri kraj?ih obdobjih ?e vi?ji; razlike v ceni ?tudija med sodelujo?imi institucijami ipd.). ?tudenti so na te neenakosti ?e posebej ob?utljivi. Zaradi vsega na-vedenega nekateri skupnim programom o?itajo elitizem. Pozitiven premik na tem podro?ju pomeni program Evropske komisije Erasmus Mundus , ki pa predstavlja le delno re?itev, saj so sredstva namenjena le za mobilnost, in ?e to le za ?tudente iz neevropskih dr?av. S tem ?e ve-dno niso odpravljene te?ave, ki jih imajo ?tudenti dr?av ?lanic EU iz JV in V Evrope, ki imajo na ravni EU najni?ji standard. Prav tako ostaja odprto financiranje priprave programa, ki je, kot smo ?e zapisali, finan?no prav tako zahtevno. Institucije, ki pripravljajo skupni ?tudijski pro-gram, sicer lahko kandidirajo za sredstva tako imenova-nega Preparatory year ; dodelitev sredstev za prvo leto pa ni jamstvo, da bo pozneje mobilnost njihovih ?tudijskih programov tudi financirana iz sredstev EU.
Omenjenih finan?nih omejitev se morajo institucije zavedati ?e pri pripravi programa in ta vidik natan?no na-?rtovati.
27
Pravne podlage za oblikovanje skupnih programov
– Organizacijski vidik (logistika priprave in izvaja-nja programa): skupni programi so posebej zahtevni z organizacijskega vidika, saj potekajo medinstitucionalno. Prav zato raziskave poudarjajo nujnost (dovolj) natan?-nih dogovorov ?e v fazi priprave programa, in sicer tako med institucijami kakor tudi na ravni posamezne institu-cije. Ohlapni dogovori med partnericami lahko bistveno zmanj?ajo kakovost izvajanja programa, napake in ne-dore?enosti pa so pri skupnih programih obi?ajno tudi ?dra?je?, tako za ?tudente kakor tudi za sodelujo?e insti-tucije. Raziskave posebej omenjajo negativne izku?nje z decentraliziranim vpisnim postopkom.
Organizacijski vidik seveda ni pomemben zgolj in ?ele pri izvajanju skupnih programov, pa? pa tudi v fazi njiho-vega oblikovanja.
4 P RAVNE PODLAGE ZA OBLIKOVANJE SKUPNIH PROGRAMOV IN PODELJEVANJE
SKUPNIH DIPLOM V RS
Oblikovanje in akreditacijo skupnih ?tudijskih progra-mov ter podeljevanje skupnih diplom je v RS omogo?ila novela Zakona o visokem ?olstvu iz leta 2004. Po 11. 6. 2004, ko je ZViS stopil v veljavo, so bila novembra 2004 sprejeta ?e dopolnjena Merila za akreditacijo visoko?ol-skih zavodov in ?tudijskih programov , v katerih so, sicer precej ohlapno, opredeljena tudi merila za akreditacijo skupnih ?tudijskih programov ter pripravo vloge za akre-ditacijo.
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP
28Z dolo?ili o skupnih programih sta bila dopolnjena tudi Statut UP in Pravilnik o vsebini in obliki javnih in drugih listin o zaklju?enem izobra?evanju na UP .
V nadaljevanju so navedeni ?leni in vsebine ?lenov, ki na nacionalni ravni in na ravni UP urejajo podro?je akre-ditacije skupnih ?tudijskih programov in podeljevanje skupnih diplom. Ker skupni programi obi?ajno potekajo v tujem jeziku (ali vsaj v ve? nacionalnih jezikih), smo pri-pisali tudi ?lene, ki se nana?ajo na izvajanje programov v tujem jeziku.
4.1 Zakon o visokem ?olstvu
(Ur. l. RS, ?t. 100/04 – UPB; 94/06 33. b ?len)
8. ?len
U?ni jezik je slovenski.
Visoko?olski zavod lahko izvaja ?tudijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, dolo?enimi s sta-tutom.
?e visoko?olski zavod opravlja javno slu?bo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:
– ?tudijski programi tujih jezikov,
– deli ?tudijskih programov, ?e pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujo?i visoko?olski u?itelji iz tujine ali je va-nje vpisano ve?je ?tevilo tujih ?tudentov,
– ?tudijski programi, ?e se ti programi na visoko?ol-skem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
Visoko?olski zavodi skrbijo za razvoj sloven??ine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.
29
Pravne podlage za oblikovanje skupnih programov
Tujcem in Slovencem brez slovenskega dr?avljanstva se omogo?i u?enje sloven??ine.
Podrobnej?i na?in skrbi za razvoj in u?enje sloven??i-ne dolo?i minister, pristojen za visoko ?olstvo.
33. b ?len Skupni ?tudijski programi so ?tudijski programi za pri-dobitev izobrazbe, ki jih visoko?olski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali ve? visoko?olskimi zavodi iz Re-publike Slovenije ali tujine.
Za skupne ?tudijske programe visoko?olski zavodi, po-leg dolo?b tega zakona, upo?tevajo tudi merila za obliko-vanje in sprejemanje skupnih ?tudijskih programov, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko ?olstvo.
Kdor opravi vse obveznosti po skupnem ?tudijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi visoko?olski zavodi, ki sodelujejo pri izvedbi ?tudijskega programa. Skupna diploma je jav-na listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi dolo?ijo sodelujo?i visoko?olski zavodi.
4.2 Merila za akreditacijo visoko?olskih zavodov
in ?tudijskih programov
(Ur. l. RS, ?t. 101/04; ?leni 6, 8, 12, 19 in 22)
6. ?len
(merila za akreditacijo ?tudijskih programov za pridobitev
izobrazbe oziroma za izpopolnjevanje)
Pri oblikovanju soglasja k ?tudijskemu programu za pridobitev izobrazbe in ?tudijskemu programu za izpo-polnjevanje visoko?olskega zavoda – ?lanice univerze
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP
30oziroma samostojnega visoko?olskega zavoda (ZViS, 32. ?len) se upo?tevajo naslednja merila:
– ustreznost raziskovalnih oziroma strokovnih podlag ?tudijskega programa (temeljno oziroma razvojno in apli-kativno raziskovanje) ter kadrovskih in materialnih pogo-jev za njegovo izvedbo,
– ustreznost formalne ter vsebinske strukturiranosti programa (zlasti strokovna konsistentnost, sodobnost vse-bin programa ter skladnost vsebin in ciljev programa),– ustreznost na?inov in oblik ?tudija ter ?tudijskih vi-rov,
– ustreznost na?inov preverjanja in ocenjevanja znanja ter pogojev za napredovanje in dokon?anje ?tudija,
– ustreznost strokovnega oziroma znanstvenega naslo-va,
– ustreznost evalvacijskih postopkov programa,
– ustreznost programa za pridobitev znanja, ki ga po-trebuje gospodarstvo oziroma delodajalci, ter mo?nosti za zaposlitev diplomantov,
– ocena finan?nih sredstev, potrebnih za uvedbo in iz-vajanje ?tudijskega programa, in predvideni viri,
– usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih, ?e posebej usklajenost z minimalnimi zahtevami za prakti?-no izobra?evanje, navedenimi v ustrezni direktivi, in si-cer 93/16/EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 80/155/EEC za babice, 77/453/EEC za medicinske sestre, 78/687/EEC za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacev-te.
31
Pravne podlage za oblikovanje skupnih programov
8. ?len
(merila za ocenjevanje ?tudijskih programov z vidika njiho-ve mednarodne primerljivosti)
Pri ocenjevanju ?tudijskega programa z vidika njego-ve med n arodne primerljivosti in trajanja ?tudija (ZViS, 49. ?len) se upo?tevajo naslednja merila:
– primerljivost koncepta ter formalne in vsebinske strukturiranosti doma?ega ?tudijskega programa s tujimi;– primerljivost mo?nosti dostopa in pogojev za vpis v ?tudijski program;
– primerljivost trajanja ?tudija, napredovanja, dokon?a-nja ?tudija in pridobljenih naslovov;
– primerljivost na?inov in oblik ?tudija (sistem in or-ganizacija ?tudijskega procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij, samostojni ?tudij, tu-torstvo, organizacija prakti?nega usposabljanja ipd.);
– mo?nosti za vklju?evanje ?tudijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oziroma vklju?eva-nje v skupni evropski visoko?olski prostor;
– razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifi?ne potrebe in pogoje doma?ega gospodarstva in javnih slu?b;
– usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih, ?e posebej usklajenost z minimalnimi zahtevami za prakti?-no izobra?evanje, navedenimi v ustrezni direktivi, in si-cer 93/16/EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 80/155/EEC za babice, 77/453/EEC za medicinske sestre, 78/687/EEC za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacev-te.
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP
32
Ocena mora temeljiti na primerjavi predlaganega ?tu-dijskega programa z najmanj tremi priznanimi sorodnimi tujimi programi iz ve? razli?nih dr?av, od tega vsaj dvema iz dr?av Evropske unije. Tuji programi morajo biti v dr?a-vi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma prizna-ni. Svet lahko zahteva dopolnitev primerjave z dodatnimi tujimi programi.
12. ?len (merila za akreditacijo skupnih ?tudijskih programov)Skupni ?tudijski programi so ?tudijski programi za pri-dobitev izobrazbe, ki jih visoko?olski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali ve? visoko?olskimi zavodi iz Re-publike Slovenije ali tujine.
Pri akreditaciji skupnega ?tudijskega programa dveh ali ve? visoko?olskih zavodov – ?lanic univerze oziroma sa-mostojnih visoko?olskih zavodov, med katerimi so lahko tudi tuji visoko?olski zavodi (ZViS, 33. b ?len), se smiselno upo?tevajo dolo?ila 8. ?lena tega akta, in sicer tako, da se prika?e primerjava sorodnih ?tudijskih programov, ki jih posami?ni sodelujo?i doma?i in tuji visoko?olski zavodi ?e izvajajo; ?e skupni ?tudijski program izvajajo samo do-ma?i visoko?olski zavodi, se dolo?ila 8. ?lena upo?tevajo tako kot v drugih primerih.
Smiselno se upo?tevajo tudi dolo?ila 6. ?lena tega akta, poleg tega pa ?e naslednja merila:
– ustreznost tujih visoko?olskih zavodov, ki so vklju-?eni v predvideno izvajanje skupnega ?tudijskega progra-ma; v dr?avi, v kateri delujejo, morajo biti ob upo?tevanju nacionalne zakonodaje akreditirani oziroma ustrezno priznani,
33
Pravne podlage za oblikovanje skupnih programov
– ustreznost opredelitev o sodelovanju visoko?olskih zavodov pri izvajanju skupnega ?tudijskega programa, ?e zlasti v zvezi s preverjanjem in zagotavljanjem kakovosti, sprejemom ?tudentov, u?nimi jeziki, vsebino in obliko di-plome oziroma priloge k diplomi ter na?inom podeljeva-nja ipd.,
– ustreznost dele?a oziroma dele?ev ?tudijskega pro-grama, ki ga oziroma jih izvaja eden ali ve? visoko?olskih zavodov iz Republike Slovenije,
– upo?tevanje priporo?il odbora Lizbonske konvencije za priznavanje visoko?olskih kvalifikacij v evropski regiji, ?e zlasti priporo?il o priznavanju.
19. ?len (vloga za akreditacijo skupnega ?tudijskega programa)Vloga za pridobitev soglasja k skupnemu ?tudijskemu programu vsebuje elemente dolo?il 6. ?lena tega akta in sicer tako, da se nana?ajo na pravice in obveznosti, ki jih bo imel pri izvajanju skupnega ?tudijskega programa vi-soko?olski zavod iz Republike Slovenije.
Vloga poleg tega vsebuje ?e pogodbo, sporazum ali drugo uradno potrjeno obliko vzajemne opredelitve so-delovanja visoko?olskih zavodov pri izvajanju skupnega ?tudijskega programa, ki vsebuje zlasti podatke:
– o vseh sodelujo?ih visoko?olskih zavodih z navedbo njihovega statusa po nacionalni zakonodaji, njihove akre-ditacije oziroma ustreznega drugega javnega priznanja, ter kratko predstavitev njihovega delovanja,
– o dele?ih, ki jih pri izvajanju skupnega ?tudijskega programa prevzemajo posamezni sodelujo?i visoko?olski
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP 34zavodi, ?e zlasti pa o dele?ih, ki jih prevzemajo visoko?ol-ski zavodi iz Republike Slovenije,
– o akreditaciji delov skupnega ?tudijskega programa, ki jih izvajajo sodelujo?i visoko?olski zavodi iz tujine,– o na?elih in na?inih skupnega in preglednega pre-verjanja in zagotavljanja kakovosti,
– o pogojih za vpis ?tudentov v skupni ?tudijski pro-gram,
– o uporabi u?nih jezikov,
– o finan?nih obveznostih pri izvajanju skupnega ?tu-dijskega programa,
– o vsebini in obliki diplome ter na?inu podeljevanja diplom,
– o vsebini in obliki priloge k diplomi ter na?inu pode-ljevanja priloge k diplomi,
– o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih so-delujo?ih visoko?olskih zavodov pri izvajanju skupnega ?tudijskega programa.
?e je v vlogi za pridobitev soglasja k skupnemu ?tudij-skemu programu navedeno, da bodo pri izvajanju sodelo-vali tudi tuji visoko?olski zavodi, si strokovna slu?ba Sveta po uradni dol?nosti pridobi tudi mnenje o teh visoko?ol-skih zavodih, in sicer pri ustreznih nacionalnih centrih mre?e ENIC/NARIC oziroma drugih poobla??enih telesih za posredovanje informacij o visoko?olskih sistemih v mednarodnem prostoru.
35
Pravne podlage za oblikovanje skupnih programov 22. ?len
(obrazci za vloge)
Vloge iz 17., 18., 19., 20. in 21. ?lena predlagatelji pripra-vijo tako, da izpolnijo standardizirane obrazce ter jim do-dajo dokumentacijo in druge priloge. Obrazci se dobijo pri tajniku Sveta ter na spletnih straneh Sveta.
4.3 Statut Univerze na Primorskem
(Ur. l. RS, ?t. 73/03, 100/03, 50/05 in 53/06; ?leni 107. a, 108. a, 108. b, 120. c)
107. a ?len Interdisciplinarni ?tudijski programi so ?tudijski pro-grami za pridobitev izobrazbe, ki vklju?ujejo ve? znan-stvenih disciplin oziroma ?tudijskih podro?ij.
Skupni ?tudijski programi so ?tudijski programi za prido-bitev izobrazbe, ki jih univerza izvaja skupaj z enim ali ve? visoko?olskimi zavodi iz Republike Slovenije ali iz tujine.
108. a ?len ?tudijske programe za pridobitev izobrazbe in ?tudij-ske programe za izpopolnjevanje na predlog senata ?lani-ce sprejme senat univerze.
?tudijske programe, ki jih sooblikuje ve? ?lanic, sprej-me senat univerze, na predlog ?lanic univerze, ki sodeluje-jo pri oblikovanju in izvajanju teh ?tudijskih programov. Skupne ?tudijske programe za pridobitev izobrazbe univerza sprejme skupaj z enim ali ve? visoko?olskimi za-vodi iz Republike Slovenije ali iz tujine.
INFORMACIJE O SKUPNIH PROGRAMIH NA UP
36
108. b ?len
Senat univerze si mora k ?tudijskim programom iz prej-?njega ?lena pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko ?olstvo. S soglasjem Sveta Republike Slovenije za visoko ?olstvo postanejo ?tudijski programi javnove-ljavni.
120. c ?len Kdor uspe?no opravi skupni ?tudijski program, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi visoko?olski za-vodi, ki sodelujejo pri izvedbi ?tudijskega programa. Sku-pna diploma je javna listina.
Vsebino, obliko in postopek izdaje skupne diplome ter priloge k diplomi dolo?ijo sodelujo?i visoko?olski zavo-di.
112. a ?len ?tudijski programi se lahko na podlagi sklepa senata univerze na predlog senata ?lanice izvajajo v tujem jezi-ku.
?e se dodiplomski in podiplomski ?tudijski programi izvajajo v okviru javne slu?be, se lahko v tujem jeziku iz-vajajo:
– programi tujih jezikov;
– deli ?tudijskih programov, ?e pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujo?i visoko?olski u?itelji iz tujine ali je va-nje vpisano ve?je ?tevilo tujih ?tudentov;
– ?tudijski programi, ?e se ti programi na visoko?ol-skem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku;
Senat ?lanice univerze mora informacijo o izvajanju
37
Pravne podlage za oblikovanje skupnih programov ?tudijskega programa v tujem jeziku navesti v predlogu besedila razpisa za vpis.
115. ?len ?tudijske programe za pridobitev izobrazbe in ?tudij-ske programe za izpopolnjevanje skladno z zakonom in ustanovitvenim aktom univerze izvajajo in organizirajo univerza ali ?lanice.
Izvajanje in organiziranje ?tudijskih programov za pri-dobitev izobrazbe, ki jih sooblikuje ve? ?lanic univerze, se uredi s sporazumom med ?lanicami, ki izvajajo ?tudij-ski program.
Skupne ?tudijske programe za pridobitev izobrazbe univerza izvaja skupaj z enim ali ve? visoko?olskimi za-vodi iz Republike Slovenije ali iz tujine, skladno s spora-zumom med visoko?olskimi zavodi – izvajalci skupnega ?tudijskega programa.
115. a ?len Podiplomski ?tudij je lahko organiziran pri ?lanici, ki je visoko?olski zavod, oziroma na podiplomski ?oli uni-verze. Podiplomski interdisciplinarni ?tudijski programi oziroma podiplomski ?tudijski programi, ki jih sooblikuje ve? ?lanic univerze ter skupni podiplomski ?tudijski pro-grami, so lahko organizirani na podiplomski ?oli univer-ze.
Izvedbo in organiziranje podiplomskih ?tudijskih pro-gramov, organiziranih na podiplomski ?oli univerze, po-drobneje dolo?a pravilnik, ki ureja organiziranost in iz-vedbo izobra?evalnega dela na univerzi.
第四章废水好氧生物处理工艺（2）——生物膜法 第一节生物膜法的基本原理 生物膜法又称固定膜法，是与活性污泥法并列的一类废水好氧生物处理技术；是土壤自净过程的人工化和强化；与活性污泥法一样，生物膜法主要去除废水中溶解性的和胶体状的有机污染物，同时对废水中的氨氮还具有一定的硝化能力； 主要的生物膜法有：①生物滤池：其中又可分为普通生物滤池、高负荷生物滤池、塔式生物滤池等； ②生物转盘；③生物接触氧化法；④好氧生物流化床等。 一、生物膜的结构 1、生物膜的形成 生物膜的形成必须具有以下几个前提条件：①起支撑作用、供微生物附着生长的载体物质：在生物滤池中称为滤料；在接触氧化工艺中成为填料；在好氧生物流化床中成为载体；②供微生物生长所需的营养物质，即废水中的有机物、N、P以及其它营养物质；③作为接种的微生物。 (1) 生物膜的形成： 含有营养物质和接种微生物的污水在填料的表面流动，一定时间后，微生物会附着在填料表面而增殖和生长，形成一层薄的生物膜。 (2) 生物膜的成熟： 在生物膜上由细菌及其它各种微生物组成的生态系统以及生物膜对有机物的降解功能都达到了平衡和稳定。 生物膜从开始形成到成熟，一般需要30天左右(城市污水，20 C) 2、生物膜的结构 生物膜的基本结构如图1所示。 图1 生物膜结构示意图
(1) 生物膜的性质： ①高度亲水，存在着附着水层； ②微生物高度密集：各种细菌以及微型动物，这些微生物起着主要去除废水中的有机污染物的作用，形成了有机污染物——细菌——原生动物(后生动物)的食物链。 (2) 生物膜降解有机物的过程： 3、生物膜的更新与脱落 (1) 厌氧膜的出现： ①生物膜厚度不断增加，氧气不能透入的内部深处将转变为厌氧状态；②成熟的生物膜一般都由厌氧膜和好氧膜组成；③好氧膜是有机物降解的主要场所，一般厚度为2mm。 (2) 厌氧膜的加厚： ①厌氧的代谢产物增多，导致厌氧膜与好氧膜之间的平衡被破坏；②气态产物的不断逸出，减弱了生物膜在填料上的附着能力；③成为老化生物膜，其净化功能较差，且易于脱落。 (3) 生物膜的更新： ①老化膜脱落，新生生物膜又会生长起来；②新生生物膜的净化功能较强。 (4) 生物膜法的运行原则： ①减缓生物膜的老化进程；②控制厌氧膜的厚度；③加快好氧膜的更新；④尽量控制使生物膜不集中脱落。 二、生物膜处理工艺的特点 1、微生物方面的特征 (1) 微生物种类多样化： ①相对安静稳定环境；②SRT相对较长；③丝状菌也可以大量生长，无污泥膨胀之虞；④线虫类、轮虫类等微型动物出现的频率较高；⑤藻类、甚至昆虫类也会出现；⑥生物膜上的生物：类型广泛、种属繁多、食物链长且复杂。 (2) 生物膜上微生物的食物链较长： ①动物性营养者所占比例较大，微型动物的存活率较高；②食物链长；③污泥产量少于活性污泥系统(仅为1/4左右)。
第五章 废水好氧生物处理工艺（3）——其它工艺 第一节 氧化沟工艺 氧化沟也称氧化渠，又称循环曝气池，是活性污泥法的一种变形；是20世纪50年代荷兰的Pasveer 首先设计的；最初一般用于日处理水量在5000m 3以下的城市污水。 一、氧化沟的工作原理与特征 1、氧化沟的工艺流程 图1 氧化沟及氧化沟系统平面图 图2 以氧化沟为主的废水处理流程 2、氧化沟的特征 ① 池体狭长，（可达数十米甚至上百米）；池深度较浅，一般在2米左右； ② 曝气装置多采用表面机械曝气器，竖轴、横轴曝气器都可以； ③ 进、出水装置简单； ??构造上的特征 ④ 氧化沟呈完全混合?推流式；沟内的混合液呈推流式快速流动（0.4~0.5m/s ），由于流速高，原废水很快就与沟内混合液相混合，因此氧化沟又是完全混合的； ⑤ BOD 负荷低，类似于活性污泥法的延时曝气法，处理出水水质良好； ⑥ 对水温、水质和水量的变动有较强的适应性； ⑦ 污泥产率低，剩余污泥产量少； ⑧ 污泥龄长，可达15~30d ，为传统活性污泥法的3~6倍； ⑨ 世代时间很长的细菌如硝化细菌能在反应器内得以生存，从而使氧化沟具有脱氮的功能。 二、氧化沟的几种典型的构造型式 原废水 格栅 氧 化 沟 出水
目前主要的氧化沟形式有：Carrousel氧化沟、Orbal氧化沟、交替工作式 氧化沟、曝气—沉淀一体化氧化沟等四种。 1、Carrousel 式氧化沟（图3） Carrousel 式氧化沟又称平行多渠形氧化沟；是60年代末荷兰DHV公司开 创的。采用竖轴低速表面曝气器；水深可达4~4.5m，沟内流速达0.3~0.4m/s； 混合液在沟内每5~20min循环一次；沟内混合液总量是入流废水量的30~50倍； BOD5去除率可达95%以上，脱氮率可达90%，除磷效率可达50%；应用广泛，最大规模为650000m3/d；在国内主要有昆明兰花沟污水处理厂、上海龙华肉联厂、桂林市东区废水厂等。 2、Orbal氧化沟（图4） Orbal氧化沟又称同心圆型氧化沟，其主要特点如下： ①圆形或椭圆形的沟渠，能更好地利用水流惯性，可节省能耗； ②多沟串联可减少水流短路现象； ③最外层第一沟的容积为总容积的60~70%，其中的DO接近于 零，为反硝化和磷的释放创造了条件； ④第二、三沟的容积分别为总容积的20~30%和10%，而DO则 分别为1和2mg/l； ⑤这种沟渠间的DO浓度差，有利于提高充氧效率； Orbal氧化沟在国内的主要工程实例有：①抚顺石油二厂废水处理站(28,800m3/d)；②北京燕山石化公司新建废水处理厂(60000m3/d)；③成都市天彭镇污水处理厂。 3、交替工作氧化沟 交替工作氧化沟由丹麦Kruger公司所开发的，有二沟和三沟式两种形式；其主要特点是其中的每一条沟均交替用做曝气池和沉淀池，而无需二沉池和污泥回流装置；但其中的曝气转刷的利用率较低，D型二沟只有40%，三沟式则提高到了58%； 图5：VR型氧化沟图6：D型氧化沟
第四章废水生物处理技术 第四节废水好氧生物处理工艺(1) ——活性污泥法 第四章废水生物处理技术 第四节废水好氧生物处理工艺(1) ——活性污泥法本节主要内容 ? 第一节活性污泥法的基本原理 ? 第二节活性污泥法的运行方式 ? 第三节曝气的原理、方法与设备 ? 第四节活性污泥法的反应动力学 ? 第五节活性污泥法的工艺设计 ? 第六节活性污泥法的运行管理 第一节活性污泥法的基本原理 活性污泥法是处理城市污水最广泛使用的方法。自1912年开始至今，活性污泥法的研究经过近百年的发展，在理论和实践上都取得了很大的进步。 活性污泥法本质上与天然水体（江、湖）的自净过程相似。 历史：1912年，Clark和gage发现曝气的作用； Arden和Lockett发现活性污泥的作用。 1916年，英国第一座活性污泥法污水处理厂。 什么是活性污泥？Activated Sludge 活体。有机成分。 生态系统。 巨大的比表面积，吸附作用。 大量微生物形成的絮凝团，外形呈黑色污泥状。与污水混合完全，在有氧条件下，将污水中有机物分解，净化水体。 一、活性污泥法的工艺流程 活性污泥系统的主要组成(功用) ? 曝气池：反应的主体，有机物被降解，微生物得以增殖； ? 二沉池： 1)泥水分离，保证出水水质； 2)浓缩污泥，保证污泥回流，维持曝气池内的 污泥浓度。 ? 回流系统：1)维持曝气池内的污泥浓度； 2)回流比的改变，可调整曝气池的运行工况。 ? 剩余污泥：1)去除有机物的途径之一； 2)维持系统的稳定运行 ? 供氧系统：为微生物提供溶解氧 活性污泥系统有效运行的基本条件是：
? 废水中含有足够的可溶性易降解有机物； ? 混合液含有足够的溶解氧； ? 活性污泥在池内呈悬浮状态； ? 活性污泥连续回流，剩余污泥及时排放，维持曝气池内稳定的活性污泥浓度；? 进水中不含有对微生物有毒有害的物质。 二、活性污泥的性质 1、物理性质：——“菌胶团”——“生物絮凝体” 第四章废水生物处理技术 第四节废水好氧生物处理工艺(1) ——活性污泥法 颜色：褐色、(土)黄色、铁红色 气味：泥土味(城市污水) 比重：略大于 粒径： 比表面积： 2、生化性能： 活性污泥的含水率： 其中固体物质的组成： 1)活细胞(Ma)： 2)微生物内源代谢的残留物(Me)： 3)吸附的原废水中难于生物降解的有机物(Mi)： 4)无机物质(Mii)： 有机物75~85% 三、活性污泥的性能指标 1.混合液悬浮固体浓度(MLSS)(Mixed Liquor Suspended Solids)表示的是在曝气池单 位容积混合液内所含有的活性污泥固体物的总重量。 MLSS = Ma + Me + Mi + Mii 单位： mg/L 或 g/m3 2.混合液挥发性悬浮固体浓度(MLVSS)(Mixed Liquor Volatile Suspended Solids)表示的 是混合液活性污泥中有机性固体物质部分的浓度。 MLVSS = Ma + Me + Mi 单位： mg/L 或 g/m3 在条件一定时，较稳定； 对于处理城市污水的活性污泥系统，一般为0.70~0.85 3.污泥沉降比(SV, Sludge Volume)
废水厌氧生物处理与废水好氧生物处理的原理,特点及适用条件 好氧生物处理 好氧生物处理是在有游离氧(分子氧)存在的条件下，好氧微生物降解有机物，使其稳定、无害化的处理方法。微生物利用废水中存在的有机污染物(以溶解状与胶体状的为主)，作为营养源进行好氧代谢。 过程:有机物被微生物摄取后，通过代谢活动，约有三分之一被分解、稳定，并提供其生理活动所需的能量；约有三分之二被转化，合成为新的原生质(细胞质)，即进行微生物自身生长繁殖。后者就是废水生物处理中的活性污泥或生物膜的增长部分，通常称其剩余活性污泥或生物膜，又称生物污泥。在废水生物处理过程中，生物污泥经固—液分离后，需进行进一步处理和处置。 优点:好氧生物处理的反应速度较快，所需的反应时间较短，故处理构筑物容积较小。且处理过程中散发的臭气较少。所以，目前对中、低浓度的有机废水，或者说BOD浓度小于500mg／L的有机废水，基本上采用好氧生物处理法。 在废水处理工程中，好氧生物处理法有活性污泥法和生物膜法两大类。 厌氧生物处理是在没有游离氧存在的条件下，兼性细菌与厌氧细菌降解和稳定有机物的生物处理方法。在厌氧生物处理过程中，复杂的有机化合物被降解、转化为简单的化合物，同时释放能量。在这个过程中，有机物的转化分为三部分进行：部分转化为CH4，这是一种可燃气体，可回收利用；还有部分被分解为CO2、H20、NH3、H2S等无机物，并为细胞合成提供能量；少量有机物被转化、合成为新的原生质的组成部分。由于仅少量有机物用于合成，故相对于好氧生物处理法，其污泥增长率小得多。 废水厌氧生物处理 废水厌氧生物处理过程不需另加氧源，故运行费用低。此外，它还具有剩余污泥量少，可回收能量(CH4)等优点。其主要缺点是反应速度较慢，反应时间较长，处理构筑物容积大等。但通过对新型构筑物的研究开发，其容积可缩小。此外，为维持较高的反应速度，需维持较高的反应温度，就要消耗能源。 对于有机污泥和高浓度有机废水(一般BOD5≥2 000mg/L)可采用厌氧生物处理法。
废水好氧生物处理原理及影响因素 所谓“好氧”：是指这类生物必须在有分子态氧气（O2）的存在下，才能进行正常的生理生化反应，主要包括大部分微生物、动物以及我们人类； 所谓“厌氧”：是能在无分子态氧存在的条件下，能进行正常的生理生化反应的生物，如厌氧细菌、酵母菌等。 好氧生物处理过程的生化反应方程式： ①分解反应（又称氧化反应、异化代谢、分解代谢） CHONS + O2 CO2 + H2O + NH3 + SO42- +¼+能量 （有机物的组成元素） ②合成反应（也称合成代谢、同化作用） C、H、O、N、S + 能量 C5H7NO2 ③内源呼吸（也称细胞物质的自身氧化） C5H7NO2 + O2 CO2 + H2O + NH3 + SO42- +¼+能量 在正常情况下，各类微生物细胞物质的成分是相对稳定的，一般可用下列实验式来表示：细菌：C5H7NO2；真菌：C16H17NO6；藻类：C5H8NO2；原生动物：C7H14NO3 分解与合成的相互关系： 1）二者不可分，而是相互依赖的；a、分解过程为合成提供能量和前物，而合成则给分解提供物质基础；b、分解过程是一个产能过程，合成过程则是一个耗能过程。 2)对有机物的去除，二者都有重要贡献；3）合成量的大小，对后续污泥的处理有直接影响（污泥的处理费用一般可以占整个城市污水处理厂的40~50%）。 不同形式的有机物被生物降解的历程也不同： 一方面：结构简单、小分子、可溶性物质，直接进入细胞壁；结构复杂、大分子、胶体状或颗粒状的物质，则首先被微生物吸附，随后在胞外酶的作用下被水解液化成小分子有机物，再进入细胞内。 另一方面：有机物的化学结构不同，其降解过程也会不同，如：糖类；脂类；蛋白质 二、影响好氧生物处理的主要因素 ①溶解氧（DO）：约1~2mg/l； ②水温：是重要因素之一，在一定范围内，随着温度的升高，生化反应的速率加快，增殖速率也加快；细胞的组成物如蛋白质、核酸等对温度很敏感，温度突升或降并超过一定限度时，会有不可逆的破坏；最适宜温度 15~30°C；>40°C 或< 10°C后，会有不利影响。 ③营养物质：细胞组成中，C、H、O、N约占90~97%；其余3~10%为无机元素，主要的是P；生活污水一般不需再投加营养物质；而某些工业废水则需要，一般对于好氧生物处理工艺，应按BOD : N : P = 100 : 5 : 1 投加N和P；其它无机营养元素：K、Mg、Ca、S、Na等；微量元素：Fe、Cu、Mn、Mo、Si、硼等； ④pH值：一般好氧微生物的最适宜pH在6.5~8.5之间；pH < 4.5时，真菌将占优势，引起污泥膨胀；另一方面，微生物的活动也会影响混合液的pH值。
第五章废水好氧生物处理工艺(3——其它工艺 第一节氧化沟工艺 氧化沟也称氧化渠,又称循环曝气池,是活性污泥法的一种变形;是20世纪50年代荷兰的Pasveer 首先设计的;最初一般用于日处理水量在5000m 3以下的城市污水。 一、氧化沟的工作原理与特征 1、氧化沟的工艺流程 图1 氧化沟及氧化沟系统平面图 图2 以氧化沟为主的废水处理流程 2、氧化沟的特征 ①池体狭长,(可达数十米甚至上百米;池深度较浅,一般在2米左右; ②曝气装置多采用表面机械曝气器,竖轴、横轴曝气器都可以; ③进、出水装置简单; ??构造上的特征
④氧化沟呈完全混合?推流式;沟内的混合液呈推流式快速流动(0.4~0.5m/s ,由于流速高,原废水很快就与沟内混合液相混合,因此氧化沟又是完全混合的; ⑤ BOD 负荷低,类似于活性污泥法的延时曝气法,处理出水水质良好; ⑥对水温、水质和水量的变动有较强的适应性; ⑦污泥产率低,剩余污泥产量少; ⑧污泥龄长,可达15~30d ,为传统活性污泥法的3~6倍; ⑨世代时间很长的细菌如硝化细菌能在反应器内得以生存,从而使氧化沟具有脱氮的功能。 二、氧化沟的几种典型的构造型式 目前主要的氧化沟形式有:Carrousel 氧化沟、Orbal 氧化沟、交替工作式 原废水沉砂池 格栅 二沉池
氧化沟 出水 回流污泥 氧化沟、曝气—沉淀一体化氧化沟等四种。 1、Carrousel 式氧化沟(图3 Carrousel 式氧化沟又称平行多渠形氧化沟;是60年代末荷兰DHV公司开创的。采用竖轴低速表面曝气器;水深可达4~4.5m,沟内流速达0.3~0.4m/s;混合液在沟内每5~20min循环一次;沟内混合液总量是入流废水量的30~50倍;BOD5去除率可达95%以上,脱氮率可达90%,除磷效率可达50%;应用广泛,最大规模为650000m3/d;在国内主要有昆明兰花沟污水处理厂、上海龙华肉联厂、桂林市东区废水厂等。 2、Orbal氧化沟(图4 Orbal氧化沟又称同心圆型氧化沟,其主要特点如下: ①圆形或椭圆形的沟渠,能更好地利用水流惯性,可节省能耗; ②多沟串联可减少水流短路现象;